Skrita želja po potovanju v Peru sega že v moje zgodnje otroštvo. Z osmimi leti sem prvič v svojih sanjah kot kondor preletela vse te čudovite kraje, kjer sem sedaj bila.
Sanje so se kasneje še večkrat ponovile, a z leti sčasoma odšle v pozabo.
Pred 8 leti pa sem v knjižnici zasledila veliko literature Južne Amerike, Peruja in indijancev.
Branje literature in gledanje slik so moje sanje ponovno obudile.
Po dveh regresijah, kjer sem bila v eni kondor, v drugi pa utopljena indijanka, sem postala prepričana,
da moram v Peru, ter da je to moje življensko sanjsko potovanje. Da je to kraj, kjer bom ponovno našla svojo izgubljeno dušo. In točno tako se je tudi zgodilo.
S prijateljico sva se skupaj odločili za to potovanje, zato sva akontacijo za ta izlet plačila že pol leta pred odhodom.Bližali so se zadnji tedni pred odhodom in vsi so me spraševali, če me je kaj strah pred tako dolgim potovanjem. V svoji duši sem čutila, da se vračam domov.
To sem lahko zaupala le peščici ljudem, ki so poznali mojo zgodbo. V sebi pa sem čutila notranji mir, kot ga že zelo dolgo ni bilo.
Naša pot je bila za ostale udeležence zelo naporna, jaz pa sem bila nanjo pripravljena psihično in fizično. Celo agencija OSKAR, s katero smo potovali, je označila to potovanje pod stopnjo III. Za dobro prekrvavitev nog (sploh po 11 urni vožnji iz madrida v Limo in pomoč pri premagovanju višinske bolezni so mi zelo pomagale kisikove kapsule Mega Hydrat)
Tako je potovanje potekalo brez kakršnihkoli zapletov.
In tako smo prispeli na našo destinacijo Machu Picchu - Peru.
Se nadaljuje...
Ni komentarjev:
Objavite komentar