Z našim vodičem smo se domenili, da bomo obdarili naše domačine. Seveda smo se vsi strinjali in pri večerji ponovno videli, kako solidarni so med seboj, saj so si vse bratsko razdelili med seboj.
Za primerjavo..8 družin skupaj, zato se banana razdeli enako med 8 družin.
Iz otoka smo odhajali s prečudovitimi spomini in se pri tem seveda zamislili nad našim prehitrim tempom življenja. Zavidali smo tem ljudem njihov umirjen način življenja.
V mislih vsak dan podoživljam, kako sem objemala domorodce.
Od starčka pred cerkvijo, ki je prosil denar, starih ženičk z ovčkami, katere si lahko hranil z dudo, če si jim dal le malo drobiža za to uslugo. Dovolili so mi tudi pestovanje malih otročičkov, katere sem lahko stisnila v svoj objem.
Tako kot jaz, so tudi oni verjetno čutili, da sem njihova.
Ob stiku z domačini sem čutila močno toploto v nogah, ki se mi je potem razširila po telesu. To je bila neverjetna energija, katere sem se sprva kar dobro prestrašila.
Zelo zanimiva je bila tudi zgodba deklice Juanite - Ledene neveste.
Inki so med njihovimi obredi bogovom darovali zdrave, lepe
deklice, stare od 12-14 let. Svečano so jo oblekli, omamili in darovali gori, oziroma vulkanu, da ne bi več bruhal.
O tem dogodku smo si ogledali tudi dokumentarni film, ki pa nas je čustveno zelo prizadel.
Ta deklica je balzamirana in lepo ohranjena leži v muzeju v Arequipi.
Se nadaljuje...
Ni komentarjev:
Objavite komentar