Od vsepovsod se sliši njihova glasba piščali. Večer je bil čaroben, nepozaben. Ostali so nam zelo lepi spomini na to mestece.
Če želiš, lahko za ogled Machu Picchu-ja izbereš tudi težjo a bolj zanimivo pot, tako imenovano "Inkovsko stezo!. Pot te pelje po starih Inkovskih poteh, kjer so nekoč tekli chaskiji tekači, ki so po kraljestvu prenašali sporočila velikega Inke.
Tri dni nas je pot vodila preko velikih prelazov, četrti dan , ko pridemo do sončnih vrat, je bil ves trud poplačan.
Vzpon Inkov se je začel takrat, ko so zasedli gorsko mesto Cuzco, v času kralja Manco Capaca, ki je bil potomec Sončnega Boga. To kraljestvo se je imenovalo Tawnantinsuyo, kar je pomenilo "Dežela štirih četrtin".
Chakana-andski križ je križ, kjer vidimo v njem vse simbole, kateri so jim ogromno pomenili.
Svoje kraljestvo so si priborili z vojaško silo. Imeli so organizirano in učinkovito vlado. Imperij je uspeval zaradi proizvodnje velikih količin hrane. Kmetje pa so redili lame kot tovorne živali, alpake pa za pridobivanje volne. Morske prašiče in race pa za meso.
Še danes velja morski prašiček za njihovo kulinarično specialiteto.
Nihče od nas v skupini ga ni poizkusil, daj to živalco bolj poznamo kot hišnega ljubljenčka.
Za Inke, je bil njihov vladar božanski kralj, sin Sonca. Cuzco je bilo za njih središče vesolja, zato njegovo ime pomeni "Popek sveta". Za njih je to mesto pomenilo tudi obredno središče, rezervirano za elito.
Inki so bili zelo močni v astronomiji, arhitekturi, niso pa poznali železa, kolesa in pisave.
Njihova močna vladavina je trajala približno 300 let. Franco Pizarro je večkrat poskusil osvojiti Peru .
Pokvarjenemu Špancu pa je po večletnem boju in hinavski taktiki bojevanja končno uspelo in tako je Inkovsko kraljestvo razpadlo.
Danes je Peru republika, njihova denarna enota pa je Novi Sol. Več kot 3/4 Perujcev je rimskokatoliške vere (zaradi vpliva Špancev) , skoraj polovico je indijancev Kečna in Ajmara.
Uradna jezika pa sta španščina in Kečna , neuradno pa ajmara.
Peru je največji pridelovalec belušev na svetu, ter zelo poznan po pridelavi kokinih listov, takoj za Kolumbijci.
Indijanci še danes redno uporabljajo kokine liste ( žvečijo in liste podrgnejo s kredo, da pridobi na učinku.) Ti listi jim pomagajo pri premagovanju utrujenosti, lakoti, ter jim daje fizično moč. Po drugi strani pa jim dolgoročno škoduje, saj statistika kaže da je zaradi slabe kvalitete življenja, umrljivost velika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar